Istra

Opis in geografska lega

Istra je največja zelena oaza severnega Jadrana in največji hrvaški polotok, ki ga obdaja kristalno čisto modro morje. Na obali ležijo ljubka mediteranska mesta, zeleno notranjost pa krasijo kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti ter naselja na hribčkih s čudovitim razgledom na mirno okolico.
Istrski polotok je, zaradi svoje severnojadranske lege, najbližja mediteranska destinacija za države srednje Evrope.
Pomembna mesta in občine v Istri so Pula, Pazin, Poreč, Rovinj, Opatija, Umag, Novi grad, Labin, Buzet, Motovun.

Podnebje

Podnebje v Istri je milo in mediteransko. Prevladujejo topla in suha poletja ter mile in ugodne zime. V povprečju ima 2.388 sončnih ur letno, med poletjem pa insolacija v povprečju znaša 10 ur. Značilni vetrovi so burja, ki piha od severa proti jugu ob jasnem in bolj hladnem vremenu, jugo, ki prinaša toplejše in bolj vlažno vreme ter milejši maestral, ki piha s kopnega proti morju in prinaša ugodno osvežitev v poletnem obdobju.
Povprečna temperatura zraka v najhladnejšem letnem času dosega 6°C, v najtoplejšem pa 30°C. Južno od Rovinja seka Istro 45. vzporednik, kar pomeni, da leži Istra na pol poti med Ekvatorjem in severnim polom – nahaja se torej v idealnem zemljepisnem in temperaturnem prostoru severne poloble. Ta položaj omogoča povprečno letno temperaturo 14 stopinj oziroma poletno temperaturo 23 stopinj. Slanost morja znaša približno 37 promilov. Velika koncentracija soli, natrija in klora ter sulfatov in magnezija so temelji zdrave kopeli, ki je zelo potrebna človeškemu telesu in zaradi katere ima gibanje morja izredno terapevtski učinek. Temperatura morja je najhladnejša marca, ko dosega le  9ºC, medtem ko je najtoplejša avgusta, ko se lahko povzpne tudi do 25 º C.

Rovinj

Na podlagi recentnih meteoroloških podatkov, zbranih v dvanajstih letih spremljanja Rovinja, dosega srednja letna temperatura 13,5° C, padavine 766,8 mm, relativna vlažnost zraka pa je 75 %. Med letom je več kot tretjina dni brez vetra, burja piha redkeje, kot v  ostalih mestih na zahodni obali istrskega polotoka. Mikroklimo s tako ugodnimi značilnostmi lahko najdemo le še na brionskem otočju in Malem Lošinju. Število jasnih dni na leto je 134, zato se uvršča kar na tretje mesto za južnima dalmatinskima mestoma, ter ima tretje največje število sončnih dni na celem jadranskem morju. Hkrati je Rovinj tudi mesto z najmanjšim številom oblačnih dni.

Vrsar

Podnebje vrsarskega področja ima mediteranske značilnosti; zime so mile, poletja dolga in topla. Pozimi pade temperatura le redko pod ničlo in sta zato mraz in sneg redka gosta v tem kraju. Od obale proti notranjosti polotoka se podnebje nekoliko zaostruje. Povprečna temperatura zraka spomladi dosega 12,5°C, poleti 23,4°C, jeseni 15,6°C, pozimi pa 5,5°C. Obala ima približno 2000 ur insolacije letno: poletne modrine nad zahodno Istro lahko neprekinjeno trajajo tudi po več mesecev (od aprila do oktobra).

POVPREČNA LETNA MAKSIMALNA IN MINIMALNA TEMPERATURA ZRAKA (2000-2007)




PPOVPREČNO ŠTEVILO SONČNIH DNI PO MESECIH (2000-2007)

Morska obala

Morska obala Rovinja in Vrsarja je izredno členovita in ima veliko zalivov, otokov in otočkov. Plaže so večinoma skalnate, kamnite, prodnate, na določenih krajih pa tudi peščene in posejane z bogato mediteransko vegetacijo, ki se razteza vse do morske obale.
Modra zastava simbolizira ohranjeno, varno in prijetno okolje, ustvarjeno za počitek, zabavo in rekreacijo. To zastavo si lahko pridobijo samo tiste plaže, ki zadovoljujejo ekološke, sanitarne in varnostne standarde ter standarde informiranja in upravljanja z okoljem, pri čemer upoštevajo pravila trajnostnega turističnega razvoja.
V Rovinju imajo prestižno modro zastavo: plaže sv. Andrija na Crvenem otoku (Rdečem otoku), plaža TN Villas Rubin, plaža AC Polari, plaža AC Veštar in plaža TN Amarin.
V Vrsarju imajo modro zastavo: plaža AC Valkanela, plaža TN Belvedere, plaža AC Porto Sole in plaža NC Koversada.

Naravna raznolikost

Ugodne značilnosti mediteranskega podnebja so pogojevale razvoj Istre kot ekološkega in zdravega turističnega kraja ter ji podarile tudi številne naravne lepote, ki jih danes uvrščamo med zaščitene vrste.
Bogastvo naravne raznolikosti Istre lahko odkrivamo v snežno belih gorah, nato preidemo na  zelene njive, planote in doline, vinograde in oljčne nasade ter nadaljujemo vse do modrine brezkončnega morja.
Najznačilnejši predstavniki naravnega bogastva in raznolikosti Istre so: gorski masiv Učka, Motovunski gozd in gozd Kontija, Limski kanal, Rt Kamenjak, Ornitološki rezervat Palud, Romualdova jama, Jama Baredine, Pazinska jama, Jama Feštinsko kraljestvo, Jama Mramornica in številni drugi kraji. Število zaščitenih naravnih lepot je največje na področju Rovinja in njegove bližje okolice.

Zgodovinski pregled in kulturno bogastvo

Naseljenost istrskega polotoka se začne v prazgodovinskem odboju, o tem pa pričajo ostanki gradišč. Sledi in ostanki dinozavrovih kosti, ki so jih našli v okolici Bala, pričajo o obdobju, ki sega globoko v preteklost Zemlje. Prvi, ki so močno zaznamovali Istrski polotok, so bili stari Rimljani, kar dokazujejo številni spomeniki iz antičnega obdobja: amfiteater Arena iz obdobja rimskega cesarja Vespazijana, Avgustovo svetišče v Puli, Neptunovo in Marsovo svetišče v Poreču ter ulici Cardo in Decumanus. Bizanc je zapustil najpomembnejši kulturni spomenik v Istri - kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču (V. stoletje), ki je bil leta 1997 uvrščen tudi v UNESCOV seznam svetovne dediščine.
Srednjeveška mesta-utrdbe in istrska mesteca, kot so Buzet, Motovun in Grožnjan, so zaradi svojih strateških položajev včasih gospodovala in skrbela za vse posesti v okolici. Danes se razvijajo kot turistična in kulturna središča. Buzet se ponaša z naslovom mesta tartufov,  Grožnjan je postal mednarodno središče glasbene mladine, Motovun gosti Mednarodni filmski festival, Hum, najmanjše mesto na svetu, pa še naprej vzdržuje fevdalne običaje (izbira župana, izdelava humskega žganja (rakije) po tradicionalni recepturi).
Obdobje beneške oblasti je pustilo sledi v obalnih mestih: Puli, Rovinju in Poreču. O tem pričajo razkošne beneške palače in tradicija pomorstva, ribištva in ribje predelave. Avstro-Ogrska monarhija je pogojevala močan gospodarski razvoj Istre. Pula je tedaj postala glavno vojno pristanišče, Rovinj močno industrijsko središče (predelava tobaka, proizvodnja žganih pijač, predelava rib), narodni park Brioni pa letovišče evropske elite. Obdobje po drugi svetovni vojni zaznamuje močan turistični razvoj. Turistična središča se razvijajo predvsem na zahodni obali (Umag, Poreč, Rovinj, Vrsar, Pula).
Istra danes razpolaga z namestitvenimi kapacitetami v hotelih, apartmajih, kampih in zasebni ponudbi za več kot 200.000 gostov dnevno. Turistične destinacije v Istri specializirajo in usmerjajo svojo ponudbo v posebna področja, pri čemer sta Rovinj in Vrsar prva po kakovosti in bogastvu ponudbe, saj lahko zadovoljijo tudi najbolj zahtevne potnike in goste.

Istrska kuhinja

Istrska kuhinja ponuja bogastvo tradicije različnih okusov, kar je odsev zgodovinskih, zemljepisnih in podnebnih značilnosti polotoka. Jedi zelene Istre, tipične za notranjost polotoka, se sestojijo iz mesa in testenin, jedi modre Istre pa ponujajo morsko svežino, bogato izbiro rib in jedi, pripravljenih z morskimi sadeži.
Notranjost Istre razkriva vrsto tradicionalnih istrskih gostiln (konob) in vinskih kleti, v katerih lahko začutite pravo avtohtono vzdušje, poskusite tradicionalne jedi in spijete kozarček kakovostnega istrskega vina. Avtohtona istrska vina so: belo vino malvazija, črna teran in refošk, najbolj znano desertno vino pa je istrski muškat.
Rastlina, ki pomembno zaznamuje Istro že od rimskih in grških časov, pa je oljka. Istrska olivna olja sodijo, po svetovnih merilih, med najbolj kakovostna olivna olja. Lahko jih poskusite v  oljarnah in gostilnah najboljših istrskih gojiteljev oljk.

Zanimivosti

Kažun – gre za tradicionalno kamnito poljsko hiško, grajeno v tehniki suhozidov. V njej so poljedelci hranili orodje ali pa poiskali zavetje pred vročino in neurjem. Miniaturni kažuni danes predstavljajo izvirni istrski spominek.
Največji istrski kažun (kamnita okrogla hiška) se nahaja v Galižani, visok pa je 7 metrov.
Koza – zlata koza z rdečimi rogovi in parklji je prikazana na istrskem grbu. Ob pitju njenega kakovostnega mleka so zrasli številni rodovi, zato so ji Istrani dodelili častno mesto na svojem grbu.

Osnovni podatki
Število prebivalcev/naseljenost	206.400
Površina	2.820 km2
Gostota naseljenosti	73 ppl/km2
Administrativno središče	Pazin
Ekonomsko središče in največje mesto	Pula
Dolžina morske obale	445 km (členovita obala je dvakrat daljša od cestne)
Temperatura morja	Najnižja je marca (od 9,3°C do 11,1°C), najvišja pa avgusta (od 23,3°C do 24,1°C)
Slanost morske vode	Prosječno iznosi od 36 do 38 promila
Reke	Mirna, Dragonja i Raša
Vegetacija	Gozdovi v Istri prekrivajo 35 % površine (gozdovi borovcev in makija)
Podnebje	Mediteransko podnebje (januar od 5°C do 9°C, avgust od 22°C do 25°C)

Istarska turistička zajednica